Družbena omrežja niso več samo prostor za zabavo, videe in komunikacijo. Vse več držav jih danes obravnava kot vprašanje javnega zdravja in varnosti otrok. Po svetu se zato hitro širijo pobude za omejevanje ali celo prepoved uporabe platform, kot so TikTok, Instagram, Snapchat in Facebook za mladoletnike.

Glavni razlog za to niso le telefoni ali čas pred zasloni. Vlade in strokovnjaki opozarjajo predvsem na način delovanja sodobnih algoritmov, ki so narejeni tako, da uporabnika čim dlje zadržijo v aplikaciji. Pri otrocih in najstnikih pa lahko to vpliva na spanec, koncentracijo, duševno zdravje in socialne odnose.

Avstralija je prva uvedla eno najstrožjih prepovedi

Največ pozornosti je v zadnjih mesecih dobila Avstralija, ki je sprejela zakon, po katerem bodo imeli otroci, mlajši od 16 let, prepoved dostopa do večjih družbenih omrežij.

Gre za enega najstrožjih ukrepov na svetu. Platforme, kot so TikTok, Instagram, Facebook, Snapchat in X, bodo morale preverjati starost uporabnikov. Če tega ne bodo izvajale dovolj učinkovito, jih lahko doletijo visoke denarne kazni.

Prav avstralska poteza je sprožila nov val razprav po svetu. Številne države zdaj razmišljajo o podobnih zakonih ali strožjih omejitvah za mladoletne uporabnike.

Francija želi strožji nadzor nad uporabo družbenih omrežij

Francija je med evropskimi državami, ki že dlje časa pritiskajo na tehnološka podjetja glede zaščite otrok na internetu. Država podpira uvedbo omejitev za mlajše od 15 let in zahteva večjo odgovornost platform pri preverjanju starosti uporabnikov.

Francoske oblasti opozarjajo predvsem na porast spletnega nasilja, pritisk popolnega videza na družbenih omrežjih ter vpliv algoritmov na mlade uporabnike. Cilj ni le omejiti uporabo aplikacij, ampak predvsem zmanjšati škodljive učinke pretirane uporabe družbenih omrežij.

Azijske države uvajajo nove omejitve za mladoletnike

Podobne razprave potekajo tudi v Aziji. Malezija pripravlja zakon, ki bi mlajšim od 16 let omejil dostop do družbenih omrežij, medtem ko Indonezija razvija sistem nadzorovanega dostopa za mladoletnike.

Indonezija za zdaj ne govori o popolni prepovedi, ampak o modelu, kjer bi bile določene funkcije ali platforme dostopne le ob preverjeni starosti uporabnika. Država želi predvsem zmanjšati vpliv zasvojljivih vsebin in algoritmov na otroke.

Evropska unija vse bolj pritiska na tehnološka podjetja

Čeprav Evropska unija za zdaj še ni sprejela enotne prepovedi družbenih omrežij za otroke, se pritisk na platforme hitro povečuje. V ospredju so predvsem vprašanja:

• preverjanja starosti uporabnikov,
• zaščite otrok pred škodljivimi vsebinami,
• ter omejevanja funkcij, ki spodbujajo zasvojenost z aplikacijami.

Vse več evropskih držav zato podpira idejo, da bi morale platforme same nositi večjo odgovornost za zaščito mladoletnikov.

Kaj se dogaja v Sloveniji?

Tudi v Sloveniji se vse pogosteje odpira razprava o vplivu družbenih omrežij na otroke in najstnike. Za zdaj sicer še ni konkretnega zakona, ki bi prepovedoval uporabo platform mladoletnikom, vendar je zelo verjetno, da bo Slovenija sledila evropskim smernicam in trendom.

Največ razprav trenutno poteka okoli:

• preverjanja starosti uporabnikov,
• zaščite otrok pred neprimernimi vsebinami,
• ter omejevanja časa uporabe aplikacij.

Ker Evropska unija pripravlja vedno strožja pravila za tehnološka podjetja, lahko v prihodnjih letih pričakujemo tudi dodatne omejitve ali varnostne ukrepe pri uporabi družbenih omrežij v Sloveniji.

Prihodnost družbenih omrežij se očitno spreminja

Zdi se, da leto 2026 prinaša velik premik v razmišljanju o družbenih omrežjih. Če so bile platforme še pred nekaj leti obravnavane predvsem kot tehnološke inovacije, jih danes številne države obravnavajo tudi kot vprašanje zdravja, varnosti in zaščite otrok.

To pomeni, da bodo morali TikTok, Instagram, Snapchat in druge platforme v prihodnjih letih zelo verjetno spremeniti način delovanja, predvsem pri:

• preverjanju starosti,
• priporočanju vsebin mladoletnikom,
• in zaščiti otrok na internetu.