Sojenje družbenim omrežjem: ali Instagram in YouTube zastrašujeta duševno zdravje mladih?
V Los Angelesu se je zgodil eden največjih sodnih procesov v tehnološki zgodovini, v katerem 20-letna tožilka trdi, da sta Instagram in YouTube (v lasti podjetij Meta in Google)
zasnovana tako, da spodbujata kompulzivno, po mnenju tožilke celo škodljivo uporabo. Ta pravna bitka ima potencial, da spremeni odgovornost družbenih omrežij in vpliva na prihodnje regulacije.
Kaj se dogaja na sodišču?
- Tožilka trdi, da sta platformi namenoma gradili funkcije, kot sta neskončno listanje in personalizirani algoritmi, ki ljudi zadržujejo dlje in povečujejo možnost negativnih posledic za duševno zdravje in počutje mladih uporabnikov.
- Meta in Google trdita, da nista namenoma ustvarjala zasvojenosti, ter poudarjata razliko med „problematično uporabo“ in klinično odrejenim stanjem zasvojenosti.
- Vodja Instagrama je na sodišču izjavil, da platforme niso „klinično zasvojljive“ in da trženje mladoletnim ni glavni poslovni cilj.
- Snapchat in TikTok sta v podobnih primerih že že dosegla poravnavo zunaj sodnih dvoran.
Zakaj je ta primer pomemben
Tožba se smatra kot »bellwether« proces oziroma testni primer, ki lahko vpliva na več tisoč podobnih tožb po ZDA in morda tudi po svetu. Če bi sodba trdila, da so tehnološka podjetja odgovorna za oblikovanje zasvojljivega uporabniškega vedenja, bi se lahko spremenil način poslovanja in varnosti digitalnih platform.
Učinki na duševno zdravje mladih
Raziskovalna literatura in nekatere neodvisne študije nakazujejo, da lahko intenzivna uporaba družbenih omrežij vodi do:
- povečane anksioznosti,
- slabše samopodobe zaradi primerjav s sovrstniki,
- povečane izpostavljenosti škodljivim vsebinam,
- težav pri koncentraciji in spanju.
Čeprav koncept “zasvojenosti” z družbenimi omrežji ni uradno medicinska diagnoza, strukture in algoritmi, ki spodbujajo nemoteno listanje in ponavljajoče nagrade, lahko prispevajo k vzorcem, ki so funkcijsko podobni zasvojenosti.
Kaj to pomeni za starše in uporabnike?
Praktični nasveti za varnejšo uporabo socialnih omrežij:
- Vzpostavi časovne omejitve za uporabo aplikacij (npr. 30 min dnevno).
- Uporabi orodja za starševski nadzor in spremljanje aktivnosti.
- Spodbujaj odprt dialog o vsebinah, ki jih otroci vidijo in doživljajo na spletu.
- Razmisli o digitalnih odmorih ali dnevu brez socialnih omrežij za resetovanje navad.
Zaključek
Primer v Los Angelesu ni le pravna bitka, ampak je signal o premiku v razmišljanju o odgovornosti družbenih omrežij do uporabnikov, še posebej otrok in mladih. Če bo tožba uspešna, bi to lahko spodbudilo strožjo regulacijo, večjo preglednost algoritmov in izboljšane varnostne mehanizme.
