OSEBNA RAST

Verjamem v izjavo Ricka Warrena: »Vsi voditelji so učenci. V trenutku, ko se nehamo učiti, nehamo voditi. Življenje je rast. Tukaj nismo, da se avtomatsko odzivamo »po navodilih«, po svojih starih miselnih programih, ki nam več ne koristijo. Tukaj smo, da živimo. Učimo se vsak dan. Če si lahko vzamemo čas za prijatelje, gibanje na svežem zraku in še marsikaj drugega, si vzemimo čas tudi za osebno rast. Z njo krepimo moč znotraj sebe, premagujemo strah pred (ne)uspehom, se dnevno potiskamo iz cone udobja in tako ne ostanemo v statusu “quo”. Ko stopimo iz cone udobja, prostora v katerem nam je že vse znano in vse že poznamo, se zgodi čarovnija in takrat se v resnici naše življenje šele prične...

Ko pričnemo delati na osebni rasti ni vse rožnato, kot se zdi morda na prvi vtis. Včasih je »težko«, bi najraje obupali, šli nazaj na stare tirnice, izgubimo motivacijo, družba s katero smo se leta družili nam gre »na živce«. Rezultate bi imeli takoj in zdaj, vsak dan nekaj odkrijemo o sebi, kar nam ni ravno všeč, »odpira« se nam vedno kaj novega. Če se pojavijo taki občutki, vam lahko čestitam, saj to pomeni, da se premikamo naprej in ne čepimo na mestu. Ne pričakujemo, da nam kaj padlo z neba. Koliko smo v resnici naredili na sebi vidimo čez mesece, leta in se ob stari sliki lahko le še smejemo in rečemo »hvaležen/a sem, da sem odločil/a za ta korak, čeprav ni bilo vedno »lahko!«

V tem članku delim kako začnemo s transformacijo v prenovljeno, različico sebe in enkrat za vselej zapustimo miselne programe, ki nam že davno ne služijo več.

Osebna rast je pot do boljše verzije sebe.

Oseba je celota vedenjskih, duševnih in telesnih značilnosti, ki človeka delajo  avtentičnega. Ko začnemo osebno rasti, dejansko začnemo s transformacijo naših vedenjskih vzorcev, navad in prepričanj. Na primer, sramežljivi si želijo biti bolj “odprti”, tisti bolj zgovorni si želijo, da bi bolje znali slišati druge. 

Najprej se je potrebno zavedati, da je osebna rast tek na dolge proge in ni moč pričakovati, da bomo doživeli spremembo kar čez noč. Osebnost si oblikujemo v prvih petih letih življenja, če upoštevamo trditev Sigmunda Freuda, se pa tej trditvi pridružujejo tudi drugi psihologi. Torej naj bi bila naša osebnost nesprejemljiva in stabilna skozi celo naše življenje. Takšen pogled na osebnost je sicer prevladoval leta, vendar se je sčasoma začela širiti ideja o fluidnosti naše osebnosti.

Torej sprememba osebnosti in spreminjanje lastnosti je mogoča, vendar ne vedno enostavna. Ko začnemo spreminjati določene dele osebnosti privede do sprememb v načinu odzivanja, delovanja, razmišljanja. Z dovolj prakse novi miselni vzorci postanejo del nas. Zato pa potrebno vztrajati, imeti svoj močan “zakaj” in se obkrožiti z ljudmi, ki nas podprejo na poti do naše transformacije. 

Boljša verzija sebe postanemo tako, da spoznavamo nove ljudi, si začnemo oblikovati svoje mnenje in čim več beremo vsebino s katero si širimo razgledanost. V pogovoru ne govorimo ves čas  in sogovornika pozorno poslušamo, smo v odnosih avtentični ter mislimo pozitivno.

Ali si osebne rasti želimo ali se zanjo odločimo?

Med željo in odločitvijo je velika razlika. Ob tem se spomnim na sliko, ko pred napisom »želim si spremembo« stoji množica ljudi, medtem ko v drugi vrsti pred napisom »odločil/a sem se za spremembo« stoji le peščica posameznikov in posameznic.

Zakaj je temu tako? Odgovor je preprost. Razlika je ali si neko stvar želimo ali pa se odločimo, da jo dobimo. Želimo si veliko stvari od tega, da bi zaslužili več, da bi živeli sanjsko življenje in potovali po celem svetu, srečevali zanimive ljudi, imeli hišo z bazenom in pred garažo parkiran Ferrari. Odločitev pa je v bistvu popolnoma druga smer. V metaforičnem smislu je to, kot da bi jadrnico usmerili v neznano smer, ki jo ne poznamo, je strašljivo, pa vendar nam notranji glas pravi, da je ravno ta smer prava za nas. Oglaša se nam intuicija.

Z raziskovanjem, konstantnim učenjem dejansko šele ugotovimo kdo smo, kaj si želimo, zakaj mislimo tako kot mislimo. Naše misli kreirajo našo realnost in vizijo življenja si ustvarjamo z načinom našega razmišljanja. Napačna je interpretacija, da je potrebno samo pozitivno razmišljati in se nam to kar zgodilo. Potrebna je akcija oziroma prenos besed v dejanja. Zato nehajte govoriti kako boste nekaj naredili, ampak to naredite.

Danes naredite nekaj drugače kot včeraj!

Osebna rast se prične, ko si rečemo “Dovolj imam”!

Katera je tista ključna točka, ko si rečemo »sedaj je pa dovolj, želim si drugače«? Pri vsakemu je to različno, vendar vsem pa je enako, da se ne odzovemo na ljudi in v situacijah avtomatsko, tako kot smo bili naučeni do sedaj. Takšnih prelomnih trenutkov je običajno več in nekateri celo pravijo »ko ima hudič mlade, jih ima veliko« in ko to doživimo, vemo, da je napočil čas za korenite spremembe. Do te prelomne točke smo bili v coni v kateri kraljuje seveda udobje. Prelomna točka se pa zgodi, ko si  rečemo »dovolj je, čas je za spremembo« in ta stavek izrečemo odločno in na glas. Kljub temu stavku je pa dobro vedeti, da smo bili vajeni leta in leta razmišljati na določen način, se naučili kako ter na kakšen način se odzivamo na okolico okoli nas.

Ljudje se avtomatsko odzivamo na ljudi, situacije, vse dokler ne postanemo dobro opazovalci samega sebe in si zavedno pojasnimo zakaj smo rekli na način kot smo, zakaj smo naredili na način kot smo. To je že prvi korak pri ozaveščanju naših miselnih programov. Pa to še vedno ni dovolj za popolno odstranitev našega avtomatskega odziva!

Priučene napake iz otroštva …

Od našega rojstva dalje poteka miselno programiranje in informacije “pridno” zbiramo v naših možganih. To je naš spomin. Ko nekaj doživimo, naredimo, rečemo, čutimo se odzovemo glede na naš spomin. Torej, način, ki smo si ga izbrali v preteklosti.

Vsakdo je bral pravljico Trnuljčica, ki spi. Podobno je z večino ljudi. Dejansko miselno spijo, vse dokler jih ne zbudi neka bistvena prelomna točk (ali več). No, takrat se mogoče oseba premakne in se »zbudi« ali pa potrebuje morda še kar kaj opomnikov. Za nekatere se ti opomniki potem v praksi kažejo v smislu rušenja več življenjskih področjih naenkrat.

Zagotovo ste že slišali za primer (ali pa ste sami to doživeli), ko je nekomu propadel posel, zakon in se mu/ji poslabšalo zdravstveno stanje v zelo kratkem času…

Ko iščemo izgovore, samo, da nam ni treba nekaj spremeniti…

Vsak izgovor je dober, pa čeprav je slab. V kolikor se odločimo za spremembo nam je na voljo dostop do informacij v sekundi. Samo vtipkamo v »google« ključne besede in prejmemo vsaj del odgovora na naše vprašanje. Že z prvim zadetkom in nadaljnjim branjem tega članka, blog zapisa ali pa objave na socialnih omrežjih se še ne zgodi bistven miselni premik, zgolj prejmemo pojasnilo. Potrebna je akcija, pridobiti izkušnjo, da se naš miselni vzorec začne počasi brisati in tako začnemo s kreacijo miselnega vzorca, ki nas bo bistveno bolj podprl v življenju.

Če bi bilo tako zelo preprosto, da bi že enim klikom lahko spremenili naš miselni vzorec, bi bil svet popolnoma drugačen. Po svetu bi hodile boljše verzije vseh nas. Mogoče pa ravno zaradi tega, ker ni tako preprosto večina ljudi miselno še vedno spi..

Postanite mojster svojega življenja in ne mojster izgovorov: https://vizita.si/dusevnost/kako-postati-mojster-svojega-zivljenja.html

Osebna rast je najboljša investicija.

Iz vseh koncev nas obkrožajo ponudniki z obljubami, kako z njihovo podporo doživimo miselno transformacijo. Lahko gledamo iz zornega kota »vsi mi nekaj ponujajo, a iz tega vem, da nič ne bo«, lahko pa se odpremo možnostim, ki so nam dejansko na dosegu roke in raziskujemo kaj z nami resonira. V kolikor ne vemo pri sebi ali je to izobraževanje za nas ali ne, potem se prepričajte s čim več informacijami, preberite povratne informacije udeležencev/strank, začutite tekst v katerem ponudnik pove, kaj boste iz vaše potencialne udeležbe prejeli.

Zavedajte se, da se vam bo prav vsak ponudnik želel prikazati v najboljši luči. Odločitev za udeležbo na izobraževanju je vedno v naših rokah.

Vsak človek je drugačen in na svetu ne obstaja univerzalnega recepta kako nekaj narediti, da boste v svetu doživeli v sebi miselno spremembo. Potrebno je investirati dovolj energije, notranjega hotenja in pa tudi nekaj denarja v izobraževanje. Brez investicije v obliki energije, denarja in mnogih miselnih preklopov ter vaše “odprtosti,  boste stežka odstranili avtopilot funkcijo.  

Ste skupek 5 oseb, s katerimi se najpogosteje družite.

Z osebno rastjo počasi odpada od nas družba, s katero smo si delili isti način razmišljanja. Ker smo začeli razmišljati drugače skozi čas »ne gremo več skupaj«. Za to področje našega življenja je to res velik (miselni) premik najprej. Se pa tudi zgodi, da si še vedno želimo ohranjati stik s svojo družbo iz šolskih klopi, pa si moramo sčasoma le priznati, da se žal nimamo več kaj pametnega z njimi pogovarjati. S tem ne mislimo, da smo kaj več od njih, samo trenutno nam je pomembno nekaj povsem drugega kot njim…

In to je OK. V času transformacije se obkrožite z ljudmi s katerimi boste lažje šli čez miselne blokade, da se izognete povratku v star način delovanja. Smo skupek 5 oseb s katerimi se najpogosteje družimo. Navade naše družbe postanejo naše navade. Če je navada oseb s katerimi se najpogosteje družite vsakodnevno pitje piv po službi, greste seveda z njimi. Od njih potem prevzemate način vedenja, govora število popitih piv, zgodb, razna obrekovanja, sodbe kakšni so drugi itd..

Od družbe, s katero osebno ne rastemo, se moramo enostavno oddaljiti. V fazi transformacije najdite osebe, mentorje, ki bodo pospešili vaš osebni razvoj. Z njimi boste šli lažje čez točke, ko boste želeli obupati, ko se vam bo upiral ego…

Ko premagamo ego, začnemo osebno rasti.

Osebna rast se ne zgodi kar čez noč. Ko pogledamo v naš “stari Jaz”,  dejansko vidimo koliko smo spravili znanja v prakso in kaj v resnici se je spremenilo. Sicer na dnevni ravni občutimo v sebi ves koktejl občutkov, ki ni vedno tako sladek kot »sex on the beach«, ampak je lahko tako zanič, da sploh ni za spit. Če to ponazorim z avtomatskimi miselnimi odzivi, torej tistega, česar smo bili vajeni do sedaj. Se nam na neki točki začne nekaj v nas upirati. Naš ego želi ostati v coni udobja z besedami »tako bo, kot ti bom jaz povedal, ker sem tega vajen« in se na vse pretege trudi ovreči  poskus, da nekaj spremenimo.

Rast je za naš ego velik napor, ker želi ostati v coni udobja!

Prepričan sem, da je vsak nekdo, ki bere tale članek po nekem času ovrgel poslovno idejo, nehal telovaditi še preden je dosegel/a vidne rezultate, prenehal/a z izobraževanjem, prenehal/a s sodelovanjem… In ste se kasneje jezili in gledati druge, zakaj je drugim uspelo in ne vam. Mogoče ste bili celo ljubosumni, jih zmerjali. Premagal vas je ego, drugi pa so ga spustili in zaživeli.

Preseganja ega: https://sensa.metropolitan.si/osebna-rast/preseganje-ega/te

Spremembe so edina stalnica rasti osebnosti.

Na socialnih omrežjih slišimo »spremembe so edina stalnica življenja« in to je lažje reči, kot pa premagati miselne blokade. Potrebno je samo-zaupanje. Slednjega dobro podkrepimo, ne z ameriškim motivacijskim stilom, temveč z našim (notranjim) in dovolj močnim »zakaj«. Ta bo vaša rešilna bilka, ko vam bo težko!

Moj prijatelj Žiga je imel 30 kilogramov preveč in je svoj »zakaj« našel, ko se je s svojim sinom igral na travniku. Tekal je za njim, se kmalu utrudil in ga ni več mogel dohajati. Takrat je v sebi začutil, da mora enostavno spremeniti svoje prehranjevalne navade. Svoj »zakaj« je čutil tako močno, da je še isti dan poiskal strokovnjaka, ki mu je napisal načrt prehrane in program vadb. Začel je počasi, številka na tehtnici je bila vidno manjša, včasih po kakšnem praznovanju, pa je tudi pokazala več kot bi si želel. V takih trenutkih je bil za nekaj časa potrt. Spomnil se je na trenutek, čisto na začetku svoje poti, ko med tekom ni prišel do sape..Ta opomnik ga je pomiril in si je lahko rekel »OK, trenutek slabosti, jutri je nov dan!«.

Tudi vi ste lahko tako kot Žiga in se odločite za nov začetek. Prenehajte z izgovori kot so »to ni zame«; »sedaj ni (še) pravi čas«; »tako pač je, »tega ne morem spremeniti«; »bom jutri začel/a, danes je že pozno«…Te izgovore lahko ponavljate non-stop, vse do situacije, ko pravimo, da se zgodi »življenje«. Takrat si na glas priznamo »uf, ja, res bi bilo dobro že takrat začeti«.

Ne čakajte. Odlašanje je strup za vsako uspešno zgodbo in je težje dvigniti rit in nekaj narediti, kot pa poležavati na kavču in gledati Netflix.

Ključ za spremembo se nahaja v vašem »zakaj«, to je notranji vzgib, vaš lastni motivator in ključ do uspeha!

 Na osebnoi poti je prisoten tudi strah.

Zdaj vemo, da se posameznik/ca za osebno rast odloči in zavestno dela na sebi. Ne glede na prehodni stavek, pa moramo razumeti kako deluje strah, zakaj se pojavi ter kako ga premagati. Ker do te faze pri vsakomur pride, četudi ne dajejo takega vtisa!

Strah je največja ovira na poti do uspeha in je v svojem bistvu naravni človeški mehanizem, ki nas varuje pred nevarnostjo. Hkrati pa je največja ovira za doseganje ciljev na osebnem in poslovnem področju. Stavek »kaj, pa če mi ne bo uspelo«, lahko tudi obrnemo in rečemo »kaj, pa če tega v tem trenutku ne spremenim?« Slednji stavek je veliko bolj nagnjen k osebni rasti, ker si dejansko odpremo šansi, da je mogoče nekaj drugače!

Strah je naučen. S strahom se spopademo tako, da se potiskamo iz cone udobja, pridobivamo izkušnje, ki bodo sicer na začetku zelo neprijetne in se v procesu premagovanja strahu pustimo voditi.

Cona udobja

Cona udobja je prostor v katerem stagniramo in dovoljujemo strahu, da kraljuje v našem življenju. Strah je čustvo in ga doživljamo vsi, izvira iz soočenja s realno ali iluzorno nevarnostjo v sedanjem času. 

Na primer, če se v nas zaganja pes se ustrašimo, zato odreagiramo na fizični ravni, izberemo beg ali pa napad. Iluzorna nevarnost pa je na primer, ko razmišljamo vnaprej, da nam ne bo uspelo izpeljati sestanka s pomembnim poslovnim partnerjem. S takim načinom razmišljanja kreiramo realnost, ki se nam bo, ali pa se naj ne bo zgodila čez nekaj dni. Morda ste že kdaj slišali za moč misli. O čemer razmišljamo se nam manifestira v realnosti, zato je tako zelo pomembno iti čez iluzorne predstave našega strahu in razmišljati pozitivno. 

Sami smo odgovorni za svoje uspehe in neuspehe in strah nas lahko ovira pri doseganju ciljev. Ne dovolite, da vas premaga strah!

S strahom lahko dejansko upravljamo in imamo na voljo tri opcije, lahko se predamo in nas strah dobesedno paralizira; izberemo beg in zbežimo, se lotevamo vedno znova novih projektov in niti enega ne dokončamo ali pa izberemo tretjo opcijo in ta je borba.

Pomislite pri sebi katero opcijo ste si danes izbrali, če ste si izbrali borbo, pomeni, da ste se s strahom dejansko soočili.

Analiza strahu, torej ozaveščanje česa nas je v resnici strah ter iz kje izvira poiščite odgovore v prispevku:  https://viralen.si/strah-je-tvoja-najvecja-ovira-do-uspeha-odkleni-svoj-najvecji-potencial/

Ne uničite si življenja, samo zato, ker dovolite strahu, da kraljuje v vaši glavi. 

 Postavljanje ciljev je ključ do osebne in poslovne rasti

Mahatma Gandhi je nekoč rekel: “Bodite sprememba, ki jo želite videti v svetu«. Lahko je tale verz samo še en lep okrasek na vaši steni ali pa začnete živite skozi vaše cilje. Živimo v digitalni dobi v kateri ne manjka informacij, načeloma »vemo«, da moramo nekaj spremeniti. Še več informacij kako nekaj spremeniti, nam ni v pomoč. Premika iz cone udobja ne bomo naredili, če le »vemo«, vendar tega ne naredimo. Pridobiti si moramo izkušnjo, si ustvariti nove miselne programe, transformirati spomin iz negativnega predznaka v pozitivnega.

Če ste mogoče en/a izmed tistih, ki se izredno radi učite in verjamem, da ste, glede na, da berete tale članek, potem po vsej verjetnosti dnevno pridobivate znanje ter odkrivate vedno znova kaj novega.

No, naj vam nekaj razkrijem. Od otroštva imamo v sebi miselni program »uči se, da bo nekaj iz tebe« in nezavedno se učimo na način, da nas drugi učijo. To ni nujno slabo, ampak če imamo glavo polno informacij in le-te »pridno« nabiramo, potem je skrajni čas, da si naredimo plan akcije.

To gmoto znanja enostavno moramo spraviti v prakso. V bistvu ne veste koliko v resnici veste, dokler tega znanja na spravite v prakso. Takrat šele spoznate kje je vaš manjko in kako ga lahko zapolnite.

Vsako sekundo, ko ne delate na lastnih ciljih, dejansko zanemarjate sebe in se ne cenite dovolj.

Ni univerzalnega recepta za uspeh, v veliko podporo pa nam je, da se obkrožimo z družbo somišljenikov s katerimi se lahko pogovorimo, pridemo do novih uvidov o sebi. Poiščete si mentorja, ki ima dovolj znanja na področju na katerem delate. 

Ko že nekajkrat ne gre, poskusi znova in spet. Tvoj cilj se nahaja za temi preizkusi, ki so le test tvoje vztrajnosti!

Ko si določite cilje veste kam greste, smer vam je popolnoma jasna. Pride do trenutka, ko nam zmanjka moči, motivacije in je takrat naš fokus razpršen. Ključnega pomena za naš uspeh je določanje ciljev.

SMART cilji

Zagotovo ste že slišali za S.M.A.R.T tehniko, ki je zagotovilo za dejansko uresničevanje ciljev v določenem času. Morajo pa biti premišljeno opredeljeni. Jasno zastavljeni cilji so naš prijazen opomnik, motivator in usmerjevalnik. Največjo napako pri določanju ciljev naredimo, če si zadamo preveč naenkrat, zato raje kot več ciljev naenkrat izberemo le enega. Če se na primer do sedaj niste gibali več kot 10 minut na dan in ste si zadali za cilj podvig na Triglav čez dva dni, boste prišli na vrh le enkrat in potem dolgo časa ne, ker vam bo prevelik fizični napor in se bom ob vnovičnem poskusu um popolnoma uprl. 

Cilji morajo biti specifični, merljivi, dosegljivi, relevantni in časovno omejeni in vse ti štiri komponente vsebuje tehnika S.M.A.R.T. Opredelite si cilje na strukturiran in učinkovit način.

Padci so sestavni del osebne rasti.

Ko se odločite za spremembo in ste slej kot prej izpostavljeni in vsem na očem ter dovolite, da vas na trenutke popljuvajo, v resnici kažete svetu kako pogumni ste v resnici. Zapomnite si. V nobenem primeru ne smete imeti interesa za mnenja ljudi, ki stojijo na mestu in si drznejo govoriti čez vas, vaše delo. Povratno informacijo pa vzemite od ljudi, ki vam želijo dobro, se veselijo vaših malih in velikih zmag ter se »borijo« z vami. Taki ljudje so vaši prvi mentorji.

Tisti, ki vas bodrijo pri premagovanju strahu. Učite se od tistih, ki so padli, se pobrali, spet padli in potem šli dalje in se niso ozrli nazaj. Taki ljudje, so ljudje od katerih se lahko kaj naučite. To padanje in pobiranje terja pogum. Kljub temu, da je po padcu možnost za padec še vedno visoka, greste dalje. Zato je postavitev ciljev tako zelo pomembna poteza, ker v takih trenutkih enostavno vemo zakaj se ponovno pobrati!

Razmišljajte avtentično.

Možgani so od vrha navzdol razdeljeni na dve polovici. Na zunanji strani v smeri proti lobanji najdemo neokorteks-novejši del možganov, proti notranjosti pa limbični sistem, bolj poznan pod imenom »paramožgani«. V neokorteksu znamo ljudje pojasniti z besedmi »žejen sem, zaspan sem«. V limbičnem delu pa le začutimo in tega ne znamo opisati (zaljubljenost, kreativnost, sreča). 

V limbičnem delu se porajajo najboljše ideje tega sveta. Nekatera ideja se nam zdi vrhunska, pa ne znamo opisati zakaj se nam zdi res vrhunska, a preprosto vemo, da je to to. In ravno ta del možganov nam pove, da nekaj delamo “prav” in tega ne znamo logično/umsko opredeliti. 

Ste si že kdaj kupili letalsko karto za let v državo, ker vas tja enostavno nekaj vleklo? Se vam je kdaj porodila ideja in ste enostavno morali stopiti v akcijo? Mogoče se pa ravno v tem delu možganov porodi zamisel, da želite nekaj spremeniti na sebi..

Če ste določili svoje cilje, jih opredelili po S.M.A.R.T tehniki, je sedaj čas za zapis vaših sanj. Lahko vzamete velik list papirja in nanj nalepite slike, ki vizualno prikažejo vaše sanje/življenjski slog, ki ga boste začeli živeti. Bodite unikatni, edinstveni, predvsem pa poiščite znotraj sebe odgovor na vprašanje kdo ste oziroma kdo želite postati.

Zavedajte se pa nečesa, ko to napišete/prilepite na papir, vaši možgani začnejo delati v smeri, da podzavestno rešujejo težave in razvijajo ideje! Pomembno je le nekaj. Ne nasedajte slikam, ki vam jih prikazujejo razni vplivneži, poslovneži na spletu in si podzavestno vtiskate v spomin, da morate imeti hišo z bazenom, Ferrari in ves čas potovati. Sebi postavite izziv in se vprašajte: kaj si želim početi in kako si želim živeti?

Za še več napotkov kako se ne ozirati na druge in začeti kreirati svoje sanje, pa kliknite na povezavo: https://viralen.si/si-rolex-ali-si-ponaredek/

Kako v krajšem času narediti več?

ZA POSLUŠANJE KLIKNITE  Play

Imate pravilno vodenje opravil (VO) – task managment?

Kolikokrat se vam zgodi, da imate pred seboj 10 nalog, 3 neodgovorjene klice in 45 neprebranih sporočil? Poleg tega pa veste, da morate do konca dneva oddati poročilo za naročnika.

Verjetno se vsi poistovetite z napisanim – v takšni ali drugačni obliki, situaciji.

A naj vas kar takoj oštejem, saj ste za vse to krivi sami. Ni kriv šef, naročnik, kupec, sodelavec ali vaša tajnica. S pravilno razporejenimi delovnimi nalogami, ki jih naložite sebi ali svojim podrejenim, bolj učinkovito, hitreje, predvsem pa brez stresa opravite svoje delo. Če nalogo pravilno ocenite in jo po pravilnem vrstnem redu naložite sabi, ali pa ugotovite da je zanjo bolj primeren vaš zaposleni ali sodelavec, bo le-ta opravljena bolj kvalitetno in hetreje. A ne samo to: z razporejanjem nalog najdete talente v svojem podjetju. Nekoč je moder mož dejal:

»Vsakdo je genialen. Vendar če boste ribo sodili po njenih sposobnostih plezanja na drevo, bo celo življenje živela v prepričanju, da je neumna.«
Albert Einstain
znanstvenik

Zato jaz pravim po domače:

"Ne pričakujte, da vam bo vaš računalnik zlikal perilo, ša čeprav ste zanj odšteli več tisoč evrov, lahko pa pričakujete da bo to nalogo zelo dobro opravil likalnik, za katerega ste odšteli 40 eur."
Boštjan Vidmar
Poslovni svetovalec

V nadaljevanju boste izvedeli, kako si olajšati svoj delovni dan in kako nameniti več časa nalogam, ki so dejansko pomembne za vaše podjetje ali osebnostni razvoj.

Najprej načrt, šele nato izvedba

Najprej se načrtuje, nato sledi izvedba. Se strinjate? Za hišo najprej potrebujemo načrt, nato začnemo z gradnjo. Za nakup avtomobila najprej pregledamo vso opremo, tekmece in cene, šele nato zaprosimo za kredit.

In zakaj, ko pridete v službo, najprej odprete e-pošto in začnete odgovarjati nanjo? In po vsej verjetnosti vas takoj zjutraj s tira vrže neka tečna stranka, ki vam uniči cel dan. Če svoj mentalni in telesni sistem ne pripravimo na šoke, preden se začnejo, bo stres prisoten skozi cel dan. Zjutraj je naše telo najbolj ranljivo, saj je bilo približno 8 ur v komi; v tem času še razporejamo doživetja iz prejšnjega dne. Nato pa telo že takoj zjutraj v 15-ih minutah šokiramo z naglico v kopalnici, kričanjem na promet in zgražanjem nad nadležnimi e-poštami.

Počasi! Vzemite si pavzo. 
Najprej načrt, nato izvedba!

Preden odprete računalnik, preden zazvonijo telefoni in preden k vam prihiti šef ali podrejeni oz. nadrejeni, si naredite svoj plan, t. i. VO. Med pisanjem opravil na telefonu vklopite letalski način in še ne prižigajte računalnika.

Ob kavi ali čaju v miru premislite, kaj je potrebno narediti. To zapišite na list papirja.

  • Zapišite vsa nedokončana opravila prejšnjega dne;
  • vsa opravila, ki jih morate še tisti dan narediti;
  • ponavljajoča se opravila, kot so prebiranje e-pošte in klicanje partnerjev;
  • vsa opravila, ki imajo časovno omejene roke v prihodnosti, del njih si zapišite kot opravilo za današnji dan.
  • Če veste, da vam vaš sodelavec ali šef ob 11. uri dodeli neko nalogo, to enostavno vnesite v VO. Če ne veste naslova, napišite Zadolžitev od Janeza.
  • Zapišite vse zadolžitve, ki ste jih dobili na tedenskem kolegiju.

A pozor:

vsa opravila morajo biti dosegljiva in merljiva.

Ne zadajte si reševanje obsežnih nalog, če veste, da jih ne morete dokončati. Večje naloge si razporedite po dnevih – vse tja do končnega roka.

NUJNO: poročilo rabim DANES!

Sedaj, ko imate zapisane in vizualizirane vse naloge, ki so nujne za tisti dan, je čas za izvedbo. A večina od vas bo potarnala, da največ nalog najde ravno med prebiranjem e-pošte, na podlagi telefonskih klicev ali pa vam naloge razdelijo sodelavci. To zagotovo drži. Če ne delate ravno v industrijskem obratu, je 80 % vašega časa back-to-back prebiranje e-pošte.

A verjemite mi, da je bolj pomembno tisto, kar ste napisali na list papirja; in ne naloge zadane v e-pošti. Tisto, kar ste napisali na list papirja, so stare, nujne in ponavljajoče naloge, ki niso bile narejene že cel teden. Tisto, kar pa piše v e-sporočilu, pa je le opomnik ali naloga, ki lahko počaka oziroma je naloga, ki je stara 2 uri in jo lahko opravimo kasneje ali jutri. Ne rečem: nekatere zadeve so nujne in jih je potrebno rešiti, a večina e-pošte, ki je stara 2 ali 3 ure, ne more biti tako nujna kot dokončanje nekega projekta, ki ste ga dobili na ponedeljkovem sestanku.

Zagotavljam vam, da smo ravno zaradi prepričanja, da gori voda in da moramo obvezno najprej odpreti e-pošto z naslovom NUJNO, pravzaprav dobili to pošto.

Zakaj je sogovornik na drugi strani e-pošte nezadovoljen in se mu mudi? V večini primerov zato, ker mu nismo nekaj dostavili na dogovorjeni rok. In zakaj mu nismo? Ker nimamo pravega vodenja opravil (VO).

KAKO PREMAGATI SLEDEČI PARADOKS:

Vseh opravil ne moremo opraviti, ker k nam prihajajo nujne zadeve.

Nujne zadeve k nam prihajajo, ker nimamo narejenih nalog.

E-pošta in telefonski klic naj kar počakajo. Kakšen teden bo navzkrižje med starim in novim sistemom, a nato bo zagotovo sledilo olajšanje. E-pošte bo za 40 % manj, saj ne bo opomnikov in nezadovoljstva strank, šefi ne bodo vihrali po pisarnah in sodelavci vam ne bodo nenehno trkali na vrata, da je nemogoče narediti, kar jih prosite.

A da ne bo pomote: prebiranje e-pošte je pomembno. Zatorej si za tovrstne naloge vedno pustite uro ali dve časa znotraj delavnika in si ta opravila napišite na list papirja. Pustite si tudi prostor za nujne zadeve. Po domače jim rečemo padalci.

ABCDE sistem rangiranja opravil

Sedaj imate pred sabo seznam vseh nalog. Najverjetneje vas zanima, kako naprej. Sistematično!

Uporabljajte metodo ABCDE, ki jo opisuje Brian Tracy v knjigi Točka zbranosti. Pred vsako nalogo, ki ste jo napisali na list papirja, pripišite A, B, C, D ali E.

A je zelo pomembna naloga,

ki jo morate opraviti čim hitreje. Če te naloge ne opravimo, ima lahko velike (negativne) posledice (izgubljen posel, nezadovoljstvo zaposlenih, zamujen rok ...). Če je takšnih nalog več, jih označite z A1, A2, A3 in tako naprej.

B naloga je nekaj, kar naj bi naredili

Obstaja posledica, če je narejeno in če ni, a naloga ni tako pomembna kot A naloga. Zatorej se nikoli ne lotite najprej naloge B – ne začenjajte nižje na pomembnostni lestvici).

C naloga je nenujna naloga,

ki ne vpliva na delovni proces in nima direktnih posledic, če ni opravljena. To je na primer preverjanje, kaj je novega na socialnih omrežjih, kdaj se dobite s kolegi na pijači ali kaj bo za večerjo. Takšne naloge so sicer pomembne za vaše socialno življenje, a jih nikoli ne opravljajte, če B naloge niso izpolnjene.

D naloga je tista, ki jo lahko prepustite tudi drugim.

Prepuščanje dela drugim je ključno za rast in širjenja podjetja. Pravilni kadrovski management razdeli naloge na preostale zaposlene, ki s svojim znanjem in delom delajo dodano vrednost v podjetju. Poleg tega pri sebi sprostite ogromno časa, ki bi ga sicer porabili za opravljanje tovrstnih nalog. Če ste v dilemni, ali lahko neko nalogo dodelite drugim, se vprašajte, ali ste samo vi kompetentni, da lahko nalogo opravite kvalitetno in bo ta kvaliteta doprinesla k razvoju podjetja. Tako boste izvedeli, katere naloge dejansko opravljate le vi, katere pa lahko tudi razdelite. Posledično boste imeli več časa za opravljanje nalog, na katere ste v prejšnjem odstavku odgvorili z DA. Naloge, ki ste jih označili z D, takoj na začetku delovnika razdelite na druge, da jih lahko vzporedno z vami izvršujejo drugi. Ne čakajte do kosila ali do konca dneva, saj izgubljate dragoceni čas, ker bi lahko nekdo drug kakovostno opravljal naloge namesto vas.

E naloga je nekaj, kar lahko tudi brezskrbno črtate s seznama.

Je naloga, ki se vam je pojavila kot ideja, da jo naredite; ali pa je bila morda pomembna v preteklosti in sedaj ni več. Naloga označena z E nima posledic, v če je ne opravite in nima posledic za vašo službo ali prihodnost.

Skupinsko vodenje projektov

Razporejanje nalog ni tako trivialno, kot se morda zdi na začetku. Potrebno je poznati sebe ali pa, če ste vodja projektov, morate pravilno spoznati karakterje zaposlenih. Pri skupinskem vodenju projektov je pomemno poznati rang karakterjev DISC, ki razvršča osebnosti po dominantnosti, iniciativnosti, stabilnosti in korektnosti (ang.: Dominance (D), Inducement (I), Submission (S), and Compliance (C)). Ugotovite, kdo se bo takoj lotil projekta, kdo analiziral situacijo in kdo takoj pričel z delom. Kdo bo delo opravil še pred rokom in kdo bo skorajdane depresivno gledal v obsežnost same naloge. A o tem več drugič. Za danes pa si najprej uredite svoje lastne delovne procese, ki vam bodo olajšali vaš delovni dan.

Vir:

SMART cilji – Kako si začrtati in doseči cilje.

Cilji so del našega življenja – tako na osebnem kot tudi na poslovnem področju. So nekakšno vodilo, ki nam daje občutek smeri, motivacije in jasne osredotočenosti. Vendar pa je ob tem ključnega pomena, kakšne cilje si določimo – SMART cilji so nam pri tem lahko v izjemno veliko pomoč.

Kaj so SMART cilji in kako jih določiti?

SMART cilji so zagotovilo, da so dosegljivi v določenem časovnem okviru, zato morajo biti premišljeno opredeljeni. SMART je kratica za tiste ključne elemente, ki jih mora imeti vsak dobro opredeljen cilj. In kako nam lahko ta kratica pri tem pomaga?

Specific (specifičen cilj)

Pri določanju ciljev morate biti natančni in jasni. Predvsem morate vedeti, kaj želite doseči, kdo je za to odgovoren, kako boste to dosegli, kje in zakaj sploh želite doseči ta cilj.

Measurable (merljiv cilj)

• Količinska opredelitev ciljev olajša spremljanje napredka, na podlagi tega pa boste natančno vedeli, kdaj ste dosegli cilj. Zato si morate odgovoriti na vprašanji: koliko in kaj je vaš pokazatelj napredka?

Achievable (dosegljiv cilj)

Vsak cilj morat biti realno postavljen in dosegljiv. Zato se na tej točki vprašate, ali je to res nekaj, kar bi lahko vi in vaš celoten team sodelavcev tudi dosegli. Pri tem je potrebno upoštevati predvsem vse omejitve, ki bi vas lahko na poti ovirale. To so lahko slabi materialni pogoji, finančna sredstva in še kaj.

Realistic (realističen, relevanten cilj)

Vedeti morate, da ni nujno, da je vsak visok cilj sam po sebi nerealističen. Bistveno je, da se moramo za cilj sicer potruditi, ne sme pa biti za nas nemogoč. Doseganje izbranega cilja mora prinesti resnično korist, zato je s tega vidika mišljeno tudi, da je cilj relevanten.

Timely (časovno omejen cilj)

Dobo postavljeni cilji imajo vedno omejen rok, do kdaj jih je potrebno doseči. Brez časovne omejenosti ni občutka nujnosti, s tem pa se lahko hitro pojavi manjša motivacija za dosego cilja.

Kako doseči SMART cilje?

Sedaj, ko ste določili specifične, merljive, dosegljive, relevantne in časovno omejene SMART cilje, prihaja naslednji izziv – kako jih doseči? Tudi za to vam priporočamo kar nekaj ukrepov:

1. Cilje si zapišite
Bistveno je, da tiste cilje, ki ste si jih določili, tudi zapišete. To bo vaš najboljši opomnik, na podlagi katerega boste vedno vedeli, za kaj si prizadevate.
2. Redno spremljajte napredek pri doseganju cilja
Verjetno vsi poznate val navdušenja, ki ga občutimo, ko se lotevamo nečesa novega. Na žalost pa se pogosto zgodi, da tudi hitro zbledi. Težko boste dosegli postavljene cilje kar čez noč, zato je pomembno, da redno spremljate svoj napredek in preverjate, ali ste še vedno na pravi poti. V ta namen vam priporočamo, da imate s sovjimi sodelavci redne tedenske sestanke, na katerih analizirate preteklo delo, hkrati pa ostanete motivirani.
3. Proslavite tudi majhne dosežke
Prepoznavanje majhnih zmag in posebnih mejnikov na poti do končnega cilja vas lahko vedno vodi v pravo smer. Zato vsak takšen majhen dosežek proslavite, zaradi česar boste poskrbeli za višjo motivacijo vas in vaših sodelavcev.

Vedeti moramo, da določitev SMART ciljev ne opredeljuje tega, kako jih boste dosegli. Za to morate uporabiti različne strategije in naloge. Zagotovo pa velja, da vas SMART cilji neprestano spodbujajo in motivirajo ter vam neprestano dajejo občutek prave smeri.

Viri:

  • Viri slik: Envato elements ter Pixebay
  • https://corporatefinanceinstitute.com/resources/knowledge/other/smart-goal/
  • https://www.atlassian.com/blog/productivity/how-to-write-smart-goals

Kako multinacionalke svoj denar mečejo skozi okno

Ali Product Placement zares deluje?

Se spomnite znamke plastenk, ki so jo imeli na mizi sodniki oddaje Slovenija ima talent? So jo sploh imeli? Verjetno pa se spomnite, katera zavarovalnica je iskala mlade talente po Sloveniji.

Da odgovorim na lastno vprašanje, ali Product Placement (SLO: promocijsko prikazovanje izdelkov, v nadaljevanju kot: PP) zares deluje: odgovor je DA; v osnovi deluje, a zaradi slabe izvedbe in slabe zgodbe v 95 % ne doseže želenega učinka, kar privede zgolj do trošenja marketinških proračunov. Zgodi pa se lahko ravno obratno. Podjetje, ki nepravilno oglašuje, veča prodajo konkurenci. Kako se je to zgodilo v ZDA na podobnem šovu, kot ga imamo v Sloveniji, si bomo ogledali nekoliko kasneje.

Kaj označuje mali krogec s črko P desno zgoraj?

Najprej si poglejmo, kaj je PP in kako naj bi deloval. Danes PP prepoznamo po malem okroglem znaku (P) v desnem zgornjem kotu televizijskega ekrana. S tem televizijske hiše označujejo, da so znotraj oddaj prodale svoj oglasni prostor. Mali P je potrebno označiti po zakonu (26. člen Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah (ZAvMS)), saj gre v nasprotnem primeru za zavajanje gledalca, ker ta ne ve, ali gre za iskreno ocenjevanje in prikazovanje kvalitetnega produkta ali gre za plačano izpostavitev. Bi verjeli avto-moto oddaji, ki ocenjuje avtomobil nemške znamke z malim P na ekranu? Verjetno ne, saj bi njihovo oceno namreč napisali lastniki te znamke in ne uredniki oz. voditelji.

Kako promocijsko prikazovanje izdelkov deluje?

In kako PP deluje? Naši možgani 24/7 vsako tisočinko sekunde obdelujejo in hranijo podatke. Katere bodo shranili, je odvisno od njihove presoje pomembnosti. Vsak dogodek se procesira v določenem delu možganov (kot vidimo na sliki 1, nam, kadar nas je strah, deluje drugi del možganov kot ob veselju) in ti se odločijo, ali bomo dogodek shranili v dolgoročni ali kratkoročni spomin, ali pa ga sploh ne bomo shranili. Pravilen PP cilja na dolgoročni, čustveni spomin. Vidimo produkt, se tega ne zavedamo in ko pridemo v trgovino, ga enostavno položimo v košarico. In če bi nas na blagajni vprašali, zakaj ravno ta vrsta kosmičev, ne bi znali odgovoriti. Oglaševalci so torej dosegli svoje, usedli so se v vaše možgane.

Prikaz delovanja možganov

Vsak dan vidimo kar 10.000 oglasov!

A stvar vseeno ni tako preprosta, kot se zdi na prvi pogled. Do dopolnjenega 66. leta si povprečen Zemljan ogleda kar 2 milijona televizijskih oglasov. Prav ste prebrali – zgolj televizijskih oglasov. Če prištejemo še spletne medije, se ta številka postoteri. Študija iz leta 2007 je pokazala, da vidimo kar 5000 oglasov DNEVNO, pomnjenje teh pa je zgolj 8 %. Če malo zavrtimo čas v leto 2021, lahko ocenimo, da si ogledamo med 6000 in 10000 oglasov dnevno

Od 10. do 66. leta starosti vidimo kar nepojmljivih 205 milijonov oglasov, pomnimo pa le 4 % oglasov (verjetno celo manj).

Zaradi količine podatkov in kompleksnosti možganov uspe ustvariti nepozabne oglase le 5 % oglaševalcev oz. v večini primerov še manj. Zgolj postaviti plastenko vode na mizo voditelja torej ne deluje. Prav tako ne bo delovalo, če bo voditelj zelo očitno prejel plastenko in kazal etiketo kameri. Tanka je namreč meja, ko naši možgani:

  1. zgolj nekaj vidijo in razumsko povežejo zadevo z oglaševanjem (tu smo kupca izgubili);
  2. produkt vidijo, a ga zaradi nečustvene vpletenosti ignorirajo (plastenka znane pijače na mizi voditelja);
  3. voditelj v oddaji neštetokrat omeni ime produkta in gledalce celo pozove, da pošljejo SMS s ključno besedo PRODUKT na 5555. No, tu smo gledalca absolutno zgubili v samem pomenu PP, saj je to običajno oglaševanje, ki se ga kupec zaveda in je enako, kot če zakupimo oglasni blok, le da bo omenjeno ekstremno dražje, saj se pojavlja v sami oddaji in je izpostavljenost gledalcu večja;
  4. produkt gledajo, a ga ne vidijo in si ga navkljub vsemu zaradi preostalih elementov zapomnijo. Tu smo kupca pridobili, saj smo brez vednosti gledalca zapisali znamko v možgane.

Oglejmo si učinkovit primer zadnje točke (točka 4), kjer smo v gledalcu nezavedno vzbudili željo po samem produktu. Gre za nezavedno pomnjenje videnega in čustveno reakcijo ob ponovnem snidenju s produktom (ponavadi v trgovini). To je t. i. psihologija marketinga.

Da bomo bolj nazorno prikazali uspeh z neuspehom, nadgradimo osnovno idejo: prodati želimo mehurčkasto pijačo z okusom pomaranče in oranžnim napisom znamke POMARANČINA (izmišljeno ime). V osnovi bo vse enako kot v neuspelem primeru, le da bomo tu poleg plastenke na mizi naredili sledeče:

  1. Generaliziramo etiketo. To pomeni, da ustvarimo novo etiketo samo za omenjeno oddajo. Večji napis imena znamke, nekoliko večja plastenka in bolj žive barve.
  2. Stoli voditeljev so v enaki barvi kot logotip Pomarančine.
  3. Stoli voditeljev so oblikovani, da subtilno nakazujejo oris plastenke te pijače.
  4. V sosednjem studiu, od koder se oglaša sovoditelj, je v kotu košato drevo pomarančevca z lepo zrelimi sadeži pomaranče, pod njim pa dekle v bikiniju pije znano oranžno pijačo.
  5. Ko se kamera premika po hodnikih studia (medtem ko sledi tekmovalcem), so na steni obešene slike nasmejanih oseb, ki pijejo Pomarančino.
  6. Ko pa terenska ekipa s posnetkom iz prejšnjega dne predstavi priprave talentov, se v ozadju vidi jumbo plakat Pomarančine in nekje v ozadju babica žejnemu vnučku z nasmehom podari Pomarančino.

Bi v tem primeru vi kot gledalec opazili, da gre znotraj 1,5-urne oddaje za programiranje vaših možganov s Pomarančino? Če le niste strokovnjak za psihologijo marketinga, kot sem jaz, tega ne bi opazili. To pomeni, da je omenjena znamka dosegla 99 % gledalcev. In ker so bili vsi elementi prikazovanja pijače v zelo vsakodnevnih in poznanih prizorih, se niti ne zavedamo, da gre za PP. Zakaj?

A poanta je bila v resnici v tem, da smo zadeve prikazovali izven fokusa. Tako da jih je gledalec gledal, a jih ni videl. Vaši možgani so se osredotočili na fokusno točko kamere (igralci, voditelji, nastopajoči), a verjemite, da so opazili tudi zadeve izven fokusne točke. To pa zato, ker morate vi kot človek, ki je v osnovi nižje na prehranjevalni verigi, ves čas spremljati okolico, saj lahko nevarnost preži iz vseh smeri (zavedajmo se, da so naši možgani še vedno na stopnji jamskega človeka, saj evolucija traja milijone let in ne šele 40, odkar poznamo moderno tehnologijo). Zaradi tega smo opazili vse dejavnike, ki so nakazovali Pomarančino in to nezavedno procesirali. Kako pa bomo vedeli, da je vse to res? S povečano prodajo Pomarančine v sledečih tednih. In to se dokazano dogaja s prodajnimi številkami velikih podjetij.

Subtilna sporočila in njihova prepoved prikazovanja.

Se še spomnite škandala subtilnih sporočil v kinih? Med predvajanjem filma Picnic je raziskovalec James Vicary s stranskega projektorja vsakih 5 sekund za 1/3000 sekunde prikazoval napis »Pij Coca-Colo in Jej kokice«. Ker naši možgani te frekvence v vodnem polju ne procesirajo, smo uradno videli zgolj film. A v delu možganov, kjer se procesira vid, se je logotip obdelal in shranil. Ko so subtilna sporočila predvajali v kinih, se je povečala prodaja Coca Cole za 18,1 %, za neverjetnih 57,8 % se je dvignila prodaja pokovke. Zaradi očitkov, da vlada uporablja tako vrsto oglaševanja za namen prepričevanja naroda, da komunisti s takšnimi obvestili pridobivajo gledalce v svoje vrste, se je tovrstno oglaševanje prepovedalo leta 1958 (v USA, kjer je bila študija narejena).

Če povzamemo zadnji odstavek, lahko trdimo, da PP v svoji teoriji dokazano deluje. In to zelo dobro. Deluje na del možganov, ki ga nismo sposobni obvladovati. In tu zmagajo najboljši ter najbolj iznajdljivi. 

Polomije oglaševanja v filmih in priljubljenih serijah

Največje polomije v PP, lahko najdemo v kar nekaj filmih in nadaljevankah. Če vas vprašam, kateri produkt se je oglaševal v priljubljenih serijah The Office, House, Lost … verjetno ne boste znali našteti nobenega izdelka (če predpostavljamo, da ste oddajo gledali), kajne? Zaradi neoriginalnosti oglaševalcev trditev najverjetneje drži.

Ali se spomnite kakšne znamke iz filma James Bond: Umri kdaj drugič? V 123. minutah filma je bilo prisotnih kar 23 znamk. Rekorder pa je Film Dirka Silvestra Stalona (Driven, 2001), v katerem so se v 117-ih minutah prikazale kar 103 znamke, torej skoraj ena znamka na minuto. Se spomnite katere? Verjetno ne. Vedeli pa boste, kateri avto vozi James Bond ter kakšno pijačo naroči. In kakšna je razlika med Aston Martinom ter preostalimi 22 znamkami (Omega ure, Vaio računalnik, FedEx, Louis Vuitton …)? Bistvo je zgodba. James Bond je tesno povezan z znamko avtomobila, saj je ta prisotna v napetih trenutkih filma in glavnega igralca vedno uspešno pripelje do cilja ali pa izniči sovražnike.

Primer dobre in slabe prakse v oddaji American Idol

Kot obljubljeno na začetku, si to oglejmo na primeru dobre in slabe prakse. Študija je bila opravljena v ZDA. Telefonska anketa podjetja ACNielsen iz leta 2007 je dokazala, da so si gledalci zapomnili le 2,21 oglasa, ki so ga kadar koli videli (n=1000). Torej, v celem življenju si zapomnite le 2,21 dobra oglasa (op. a).

Oglejmo si še primer znane TV oddaje American Idol, zelo popularne oddaje, kjer se iščejo pevski talenti. Glavni oglaševalci oddaje so Cingular Wireless (zdajšnji AT&T), Ford ter Coca-Cola. Njihov vložek na letni ravni je ocenjen na 26 milijonov ameriških dolarjev. Uspešnost oglaševalcev se je merila z merjenjem možganskih valov (nevroznanost). Naključni gledalci so gledali izbrane epizode omenjene oddaje in med gledanjem se je spremljalo možganske valove. Slednje se je merilo še en teden po oddaji, tako da so izbrancem prikazovali naključne logotipe znamk. Med njimi so bile seveda tudi Cingular Wireless, Ford ter Coca-Cola. Izkazalo se je, da so se testni gledalci veliko bolj čustveno odzvali na Coca-Colo ter Cingular Wireless. Oba sta v oddaji imela PP ter zakupljene oglasne bloke. Izkazalo se je, da je veliko bolj nepozabna Coca-Cola kot Cingular Wireless ter občutno boljša kot Ford. In slednja znamka je šolski fenomen slabega oglaševanja. Izkazalo se je, da so po enem tednu testni gledalci »pozabili« na znamko Ford. Oglasi Coca-cole so privedli do tega, da so v raziskavi gledalci manj pomnili znamko Ford kot pred samo oddajo. Ford je z investicijo 26 milijonov USD zaradi oglasov izgubil tržni delež. Da, izgubil!

In zakaj je Coca-Cola uspešna, Ford pa ne? Oba oglaševalca sta porabila enak znesek oglaševanja, imela enako sekundažo prikazovanja in dosegla enako število gledalcev. Razlika je v tem, da je bila Coca-Cola prikazana na kar 60 % TV programa. Uporabili so napredna prikazovanja logotipa, barv, steklenic in uživanja pijače znotraj programa. Kaj pa Ford? Ford je zakupil le oglasne bloke. Niso torej imeli skodelic z logotipom podjetja, stolov, oblikovanih v obliki značke ali avta ter sten obarvanih v modro. Niso bili del oddaje, tekmovalcev in voditeljev. Enostavno so bili pozabljivi. Coca-Cola ter Cingular Wireless pa so se vpletli v vsak kotiček oddaje.

Povzamemo lahko, da je uspešno oglaševanje in uspešen Product Placement tisti, ki je del zgodbe, ki jo spremlja gledalec. To ne velja le za TV oddaje, temveč tudi za spletne portale, bloge, radijske oddaje … V kolikor je znamka čustveno in vsebinsko vpletena v del vsebine, ki jo gledalec/poslušalec/bralec spremlja organsko (brez vsiljevanja), bo uspela. Gledalci jo vzamemo za »prijatelja«, jo ponotranjimo in čustveno opredelimo v del zgodbe. In kot smo spoznali, naša čustva nezavedno reagirajo. Zatorej v trgovini nezavestno položimo izdelek v košarico ali na spletu kliknemo pasico z znamko, ki se nam je usidrala v naše možgane.

Viri:

Viri slik:

  • Netflix 
  • https://sites.google.com/a/haverford.edu/the-psychology-of/contact/subliminal-messages
  • ADweek
  • https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0149763418306146

Plača, novodobna droga

Res je, da plača predstavlja našo socialno varnost, vendar, ko jo začnemo sprejemati le kot finančno dozo, ki jo dobivamo vsakega 10. v mesecu, je čas za spremembe. To je priložnost, da se podamo na lastno podjetniško pot in s startup podjetjem unovčimo svojo ustvarjalnost ter resnično razvijamo svoje sposobnosti.

Continue reading

Si Rolex, ali si ponaredek?

Vsak od nas v svoji družbi pozna nekoga, ki se močno naslanja nad mizo, da vsi vidijo njegovo novo zlato uro. No, ker posel ni izjema, tudi tu poznamo prave poslovneže, ki bodo zdržali vse pritiske in tiste, ki kopirajo druge in bodo odpadli ob prvem šoku.

Zakaj sem izbral takšen naslov članka? Da ne ovinkarim, sliši se mi super. 🙂 Po drugi strani pa: srečujem se z veliko poslovneži, ki si želijo uspeha, denarja in prepoznavnosti, a do tega ne znajo priti po svoji unikatni poti ter tako do vsega naštetega želijo priti s posnemanjem drugih. To pa je prva in največja napaka, ki jo lahko naredite na svoji poslovni poti.

Poslovna pot ni nič drugega kot izpopolnitev vaših sanj. In iz tod izhajamo, da vaše sanje ne morejo biti kopija vašega tekmeca ali prijatelja. Ste unikat, ste kreativec, ste um, ki ne more razmišljati enako kot ostali.

Počutim se tako ... No, ne vem … Tako fino.

Da bomo lažje razumeli vse skupaj, predlagam, da naše možgane razdelimo po polovici, od vrha navzdol. Na zunanji strani bomo v smeri proti lobanji našli neokorteks – novejši del naših možganov; proti notranjosti pa limbični sistem, poznan pod imenom pramožgani. Kar se dogaja v neokorteksu, znamo ljudje pojasniti z besedami (Žejen sem; zaspan; všeč mi je zelena barva …); kar pa se dogaja v limbičnem delu, le začutimo in tega ne znamo opisati (npr. zaljubljenost, kreativnost, sreča). In točno tu, v limbičnem delu, se porajajo najboljše ideje tega sveta. Enostavno ne znamo opisati, zakaj se nam nekatera ideja zdi vrhunska, a preprosto vemo, da je to to.

Vsa velika podjetja ciljajo prav na ta del vaših možganov. Vprašajte prijatelja, zakaj je čakal 3 ure v vrsti le zato, da kupi najnovejšega Apple iPhone 12. Ali zakaj si je nekdo izbral tatu z logotipom znamke Harly Davidson ter ne Renaulta. Ker poslanstvo teh podjetji cilja na čustva.

In točno to je del podjetnika. Zazrite se globoko vase, ugotovite, kaj zares želite, kako želite pomagati drugim in kakšne artikle želite poslati na trg. Ne silite kupcev, da kupujejo vaše izdelke, vaš izdelek raje naredite privlačnejši.

Smo v dobi ekranov.

Smo v tako imenovani, kot ji pravim sam, dobi ekranov. Dolgo nazaj je bila kamena doba, ko so naši predniki vklesali podobe v kamen, nekoliko kasneje železna doba, kjer so vsakodnevne pripomočke in orožje izdelovali iz železa, in ne toliko nazaj, industrijska doba, v kateri nam je izum motorja z notranjim izgorevanjem prinesel privilegij, da lahko hitreje obdelujemo surovine oz. se hitreje premikamo iz točke A do B. Sedaj pa živimo v dobi ekranov: kamor koli pogledate, vidite pravokotnik z razmerjem 16 : 9. Televizor, računalnik, telefon, oglasi na avtobusu, radijski sprejemnik, ura, zvonec na vratih, pametna pečica … No, saj ste dojeli bistvo.

Napišite svoje sanje

V najnovejši dobi, ki se je pričela šele 20 let nazaj, smo še zelo na začetku. In ko je nekdo na začetku, pomeni, da imamo priložnost izkoristiti svoje sanje in vizije. Ni prepozno. Zato je čas, da se usedete za prazen list papirja in tudi vi narišete svoje sanje. Naj bodo unikatne, naj bodo edinstvene, a najbolj pomembno: NAJ BODO.

Ne bojte se, papir lahko ostane skrit samo za vas. A zavedajte se nečesa – ko nekaj izgovorite na glas, ali še bolje, napišete na list papirja, to opredmetite in zato vaši možgani začnejo delati v smeri, da podzavestno rešujejo težave in razvijajo ideje. Saj poznate primer, ko vaš sosed zazeha in takoj za njim zazehate še vi. Ali pa ko v filmu opazite orošen kozarec zlatega hladnega piva (mimogrede: na zdravje) in postanete žejni. To je točno to. Možgani so opredmetili dejanje in kar naenkrat je pred vami kozarec piva.

Enako se bo dogajalo tudi z vašimi idejami. Ena sama črka na papirju se bo prelevila v miselni vzorec z razpletom idej, kot iskanje zločinca v seriji NCIS. Če ideje nimate, pa možganom preprosto zadajte nalogo in podajte vprašanje: Kaj si želim početi?

A važno je eno, ne nasedajte spletnim gurujem, ki vam obljubljajo zaslužek 5000 € že v prvem mesecu. Lahko imajo izpopolnjen sistem, ki deluje, in to tudi obstaja, a sami morate biti prepričani, da si tega zares želite, da je to vaša vizija in poslanstvo. Vi ste unikatni in unikatnost je vaša.

In koliko konjskih moči ima vaš avto?

Začnite razmišljati po svoje in ne ozirajte se na druge. Pri novih idejah ni analitičnih pristopov in statističnih analiz. Če bi ideje analizirali, bi še dandanes živeli v Potočki zijalki.

Si predstavljate, kakšen odgovor bi dobil Henry Ford, če bi vprašal svoje prijatelje, kako hitreje priti iz točke A do točke B. Verjetno bi se odgovor glasil nekako takole: Namesto enega konja vprezite dva. A on je vedel nekaj več. Izumil je prevozno sredstvo z motorjem na notranje izgorevanje, ki je osnova za industrijo, kakršno poznamo danes. Razmišljal je po svoje, vedel, da je njegova vizija edino prava in pri tem vztrajal.

In ko vas bom naslednjič vprašal, ali ste ponaredek, mi boste pokazali miselni vzorec idej in vizij, ki bodo spremenile svet. Sledite svojim sanjam. In ko boste sledili sanjam, bo tudi vsak padec lažji, saj veste, zakaj se pobirate.

Imate torej idejo in želite preveriti, ali je prava? Imate dovolj svoje trenutne službe in bi želeli ustvarjati nekaj svojega? Pišite mi. Z veseljem grem na kavo z vami in ideje bomo uresničili skupaj.

Viri Slik: