Zakaj vaše podjetje ne preseže magične točke: ko iz 500 000 prometa poletite do 10 milijonov?
Verjetno ste že kdaj razmišljali, zakaj je vaša rast tako počasna. Zakaj ste kot s. p. imeli večji odstotek dobička, kot ga imate sedaj kot podjetje s 5 zaposlenimi.
Odgovor je preprost: Ker se preveč ukvarjate s podrobnostmi in ne tvegate več, tako kot ste včasih.
V tem članku boste dobili recept, kako izstopiti ven iz vrtiljaka enakih rezultatov in doseči zaželene finančne in razvojne rezultate.
Kako se kot mlado podjetje obdržati na trgu?
Da je tveganje in hitro odločanje lahko pozitivno, vidimo pri startup podjetjih, ki s svetlobno hitrostjo razvijejo neko idejo in jo v rekordnem času tudi izpeljejo. In zakaj to ne uspe velikim korporacijam z večjim kapitalom in delovnim vzvodom?
Odgovor na to vprašanje je tako enostaven, kot če vam zastavim vprašanje: “Koliko je 2 × 2?” Minuto kasneje pa vprašanje: “Koliko je 13 × 41?”
Medtem ko sem vam zastavil vprašanje, koliko je 2 × 2, se je v vaših možganih prižgal predel, ki je zadolžen za hitre odzive in sklepanje. Že med samim branjem ste lahko ugotovili, da je rezultat 4. Ko pa vam zastavim vprašanje, koliko je 13 × 41, pa se v možganih “vklopi” predel za analiziranje. Možgani so ugotovili, da do rezultata ne bodo prišli brez velikega naprezanja, zato se naloge niso lotili.
Enaka, a inverzna funkcija je, ko se vprašamo, zakaj veliko startupov stagnira oziroma jih po letu ali dveh propade; in zakaj velike korporacije živijo več let in počasi rastejo? Zato ker se morajo startupi začeti spoznavati s kompleksnimi operacijami, ki so jim tuje (13 × 41 = ?), obenem pa delujejo v ekosistemu, ki hoče hitre rešitve in implementacije.
In kateri sistem je tu zmagovalni?
Zato se dogaja, da velike korporacije kupujejo nadobudne male startupe in s tem v svoj ekosistem vpeljujejo ekosistem hitrega odzivanja startupov.
Odziv naših možganov glede na težavnost naloge
Pred analizo podjetij poglejmo v prerez naših možganov, ki ga je opravil Danny Kahneman v knjigi Thinking, Fast & Slow.
Danny je procese v možganih razdelil na Sistem 1 in Sistem 2.
Temelji na instinktih; to so procesi brez napora in delujejo refleksivno. 2 + 2 = ?
Temelji na potrpežljivosti, analitičnemu pristopu in zahteva več kognitivnega napora. To je počasen sistem, ki vas pripelje do konca tega članka in ki se prižge, ko vam zastavim vprašanje 13 x 41 = ?
Enako velja v podjetju. Kdo, koliko oseb in koliko časa se bo neka naloga opravljala, je odvisno od težavnosti naloge. Slednja zadeva pa bo odločilni faktor, kateri sistem jo bo prevzel.
Krivulja planiranja in izvedbe
Da bo lažje, poglejmo spodnji krivulji:
Vidimo, da bolj kot so naloge težke, rdeča puščica bolj migrira levo in navzgor. To je seveda samoumevno. A če predpostavimo, da imamo na voljo več kadra in denarja za izvedbo, se temu reče enostavno:
Overthinking je po svoji definiciji: preprosto dejanje s pretiranim razmišljanjem – razmišljanja o nečem preveč ali predolgo. Kompleksnost zavira izvedbo, saj procese zaradi dolgih poti med izdelavo in potrditvijo ter med potjo od različnih sektorjev v podjetju podaljšamo in po nepotrebnem dodatno otežimo.
Spodaj je primer plusov in minusov obeh sistemov:
VELIKOST PODJETJA | NAČIN RAZMIŠLJANJA | PLUSI | MINUSI |
|---|---|---|---|
KORPORACIJA | • Zadano nalogo izvaja več oseb, izvede se analizo tveganja ter zahteve trga po samem produktu/storitvi. | •Večnivojsko planiranje (poleg izvedbe tudi kadrovski razvoj, finančna predikcija, patentiranje …). •Dolgoročno in strateško razmišljanje. | • V večini takšni projekti ali naloge ne zapustijo podjetja, saj je tveganje za neuspeh preveliko. • Počasno delovanje. • Preveč popravkov in odobritev. |
STARTUP | • Ideja nastane, se jo nariše na list papirja in nemudoma hitimo v izvedbo, da nas konkurenca ne prehiti. | • Hitro izpeljane naloge. • Hitrejši razvoj produkta ali storitev. • Prilagodljiva ekipa. | •Ni plana B ali C.
•Nepripravljenost na gospodarske šoke.
•Nezmožen prehod na višjo raven.
|
Kako naj mlado podjejte posvoji procese večjih in uspešnejših podjetij?
Najprej si zastavimo naslednje vprašanje: zakaj je posvojitev novih procesov in načinov vodenja za vas startupe tako težko ponotranjiti? Gre za navado in samo bit vašega obstoja, ki ga poznate zadnji dve ali pet let delovanja.
Da vam pokažem na bolj razumljiv način.
Na mizo položim extra mlečen košček čokolade, polnjene s slastnim karamelnim nadevom.
- Jo boste vzeli, čeprav veste, da je slaba za vas in uživali v radostih sladkobe?
- Jo boste zavrnili, saj pazite na svoje zdravje in telesno pripravljenost?
Glede na naš graf, bi jo:
- STARTUP-i vedno vzeli, saj nimajo samokontrole in potrpežljivosti (hočejo hitre rezultate).
- KORPORACIJE vedno zavrnile, saj bi pred zaužitjem čokolade naredile vrsto analiz in preučile vplive na telo. Do konca analiz bi se čokolada verjetno že stopila oziroma bi jo vzel startup (prej razvil neko aplikacijo).
Kot vidimo na grafu, je najbolj optimalni drugi kvadrant (zgoraj desno). V tem kvadrantu bi morali delovati tako startupi kot korporacije ves čas. Korporacije morajo več tvegati in hitro ukrepati, startupi pa bolj analitično pristopiti k projektom. A tu so v prednosti mlajša podjetja (startupi), saj se lažje prilagodijo novim sistemom, ker so mlajši in bolj agilni.
Da ne ponavljate napake ostalih stratupov, je spodaj naveden sistem 3 sklopov Zoltana Vordyja. S tem sistemom boste nadgrajevali svojo hitrost, ohranjali gorečo željo in spretnosti, obenem pa posvojili procese večjih korporacij, ki gradijo na dolgoročnosti in profitabilnosti.
- Osredotočite se na svojo idejo in na svoje cilje. Naučite se kakšni zadevi reči enostavno ne. S tem ko določenim zdevam rečete ne, napravite prostor ostalim, bolj pomembnim zadevam.
- Naredite si KAJ/KAKO/ZAKAJ vizijo. KAJ delate (produkt storitev), KAKO boste to naredili (procesi) in ZAKAJ delate (vaša vizija, ki zasleduje poslanstvo) – The Golden Circle (Simon Sinek).
- Poiščite svojo unikatnost na trgu (USP), pravilno se pozicionirajte na trgu ter delajte na dodani vrednosti vašega produkta ali storitve.
- Ugotovite, kdo je vaš ključni kupec, ter ga s pravilnimi besedami nagovarjajte. Vedite, da ni važno, kako velik megafon imate, temveč kaj čez ta megafon sporočate.
- Uporabljajte pravilna orodja in platforme za svojo prodajo. Izkoristite dobo interneta sebi v prid in začnite uporabljati orodja, ki vam višajo produktivnost, manjšajo možnosti za napake ter omogočajo analizo preteklega dela. (Clickup, Clockify, Trello, Slack …).
- Dvigujte vrednost podjetja in na svojo stran pridobite bodoče kupce z Vhodnim marketingom (Inbound marketing). To so blogi, video vsebina, podcasti, socialni mediji ipd.
- Naredite strateški načrt za Izhodni marketing (Outband marketing), kjer v svoj lijak pridobite čim več novih bodočih kupcev.
- Postanite pravi vodja in šef v svojem podjetju. Preglejte vsak aspekt delovanja in ga analizirajte. Dobre procese skalirajte, slabe pa izločite.
- Določite si jasne cilje in kako jih boste skupaj z ekipo dosegli; ter si določite končne roke za dokončanje.
- Izberite pravo ekipo ter operacije za člane ekipe. Pazite, da pravim osebam dodelite prave naloge ter ob presežku dela zaposlujete na novo.
Verjamem, da doslednost prinese k razvoju vašega podjetja in višanju njegove vrednosti. V svojem delovanju, jaz kot mentor, vedno pristopim z analizo trenutnega stanja ter s svojimi orodji vpeljem sisteme, ki omogočajo konstantno rast.
Če želite dodatno pomoč, vas vabim da stopite v stik z menoj.
A stvar vseeno ni tako preprosta, kot se zdi na prvi pogled. Do dopolnjenega 66. leta si povprečen Zemljan ogleda kar 2 milijona televizijskih oglasov. Prav ste prebrali – zgolj televizijskih oglasov. Če prištejemo še spletne medije, se ta številka postoteri. Študija iz leta 2007 je pokazala, da vidimo kar 5000 oglasov DNEVNO, pomnjenje teh pa je zgolj 8 %. Če malo zavrtimo čas v leto 2021, lahko ocenimo, da si ogledamo med 6000 in 10000 oglasov dnevno. Od 10. do 66. leta vidimo kar nepojmljivih 205 milijonov oglasov, pomnimo pa le 4 % oglasov (verjetno celo manj).
