Če bi bila ideja valuta, bi bili vsi milijonarji. Zakaj torej nismo?

Preden pogledamo, kaj je poleg ideje najpomembneje, si poglejmo sledeči izsek iz, vsem dobro poznane, risane serije South Park iz S02E17 – Gnomes:

Verjetno ste že sami ugotovili, kje se zaplete oziroma ustavi večina poslovnih idej. Tiste, ki jim pa nekako uspe priti skozi to sito, pa na točki preloma namesto rasti doživijo propad. Najbolj pomembna faza je faza izvedbe. Pravilno ste ugotovili.

Če pogledamo posnetek zaslona predstavitve faz iz prej omenjene serije, je:

Faza: 
ENA

Ideja, ki bo spremenila svet

Faza ena je podjetnikova ideja –  faza, kjer svojo idejo spravite v realnost. Tu kjer luč sveta ugledajo ideje, ki so spremenile svet. Ideje, zaradi katerih lahko danes ta članek berete na telefonu/tablici/računalniku in ne vklesanega v kamen. Človeška vrsta je intelektualno najbolj razvita, razvita tako daleč, da je podrla Darwinovo teorijo najmočnejšega. Za premagovanje svoje šibkosti smo namreč razvili orožje, s katerim se spopadamo z večjimi tekmeci (levi, volkovi, sloni …); za premagovanje svojih zdravstvenih težav pa smo razvili zdravila. Faza ena kaže na intelektualno in kreativno prevlado posameznika. Zamislite si, kje bi bili danes brez Alberta Einsteina, Marie Curie, Nikola Tesla, Henryja Forda, Rose Parks, Steve Jobsa, Alfreda Nobela ter brez ostalih oseb, ki so pustile pečat. Bili bi veliko bolj zavrta družba s počasnejšim razvojem.

In ravno tu se, poleg znanih genijev in talentev, skriva še zadnja sestavina za uspeh. To so osebe, ki fazo ena premaknejo v fazo dve. Če teh posameznikov ne bi bilo, bi vse te ideje ostale le idej – črke na listu papirja. Po domače povedano: imamo recept za torto, a te nikoli ne spečemo. Nič kaj spodbudno, kajne? In kaj imate rajši: recept ali torto? Jaz osebno raje pojem dober kos mešanice biskvita in smetane kot pa plastificiran list papirja, na katerem je spisan recept.

Ko recept postane torta, smo vse skupaj prestavili v fazo dve.

Faza: 
DVE

Izvedba, ki bo idejo prelevila v produkt ali storitev.

Faza dve je pravilna izvedba, ki idejo socialno, ekonomsko ali intelektualno ponese do njene uporabe v praksi. Ta faza nam zagotovi, da ideja dela na principu dodane vrednosti. Bi vam koristila vsa spisana koda za novi IOS operacijski sistem, če ne bi bilo tehnikov, ki bi jo prenesli v računalniško čipovje? Zagotovo ne! Vam kaj pomaga recept, če nimate sestavin? Bore malo. Dodana vrednost, ki je lahko storitev ali produkt, idejo popelje do njenega uspeha.

Pa poglejmo – jaz jih imenujem strici ali tete iz ozadja – tri svetovno znane ideje, ki so jih ponesli v svet:

Jony Ive
vodja oddelka za oblikovanje, ki je odgvoren da je vse “nore” ideje” Steva Jobsa prenesel na papir in oblikoval iPod, iPad, iPhone in Apple Watch.
Paul Allen
Žal že preminul soustanovitelj – je igral zelo pomembno vlogo v podjetju Microsoft. »Zelo dobro sva se (z Bill Gatesom op. a.) dopolnjevala,« je Allan nekoč dejal za Guardian. »Bila sva odlična programerja in navdušena nad idejo, da ustanoviva podjetje. Bila sva entuziasta, želela sva se naučiti vsega, kar se je dalo. V prvih osmih letih je bila večina idej mojih, on pa jih je preizkušal in nato poskrbel, da so se najboljše uresničile. Prodaja in marketing sta ga zelo veselila«.
Mileva Marić
Prva žena Alberta Einsteina, ki mu je pomagala pri razvoju nadvse zapletenih matematičnih teorij. Einstein je nekoč izjavil: “My wife solves all my mathematical problems.” S tem je poudaril, da je potrebna oseba, ki vse teorije preveri in jih delujoče ponese v svet.
Zatorej se vedno, ko razvijate kaj novega, vprašajte, kako boste idejo ponesli v svet.

Pa poglejmo nekaj vprašanj, na katere si moramo odgovoriti, preden začnemo razvijati svojo idejo:

  1. Ali imamo dovolj velik megafon, da idejo sporočimo svetu? Megafon je sinonim za medije, ki prenašajo novice (zvok ali sliko). Dandanes lahko s pravo zgodbo in dobro zakupljenimi mediji zelo enostavno ponesemo infromacijo med občinstvo (Facebook, TV, Instagram, revije …).
  2. Ali imamo dovolj dobra poznanstva ljudi, ki bodo našo idejo ponesli naprej in viralno poskrbeli za obstoj razvoja? To so t. i. prenosniki idej do early adapterjev, ki pri zadostni količini dosežejo t. i. tipping point, ko zadeva postane viralna.
  3. Imamo poslovni načrt, ki ga bo podprla banka ali vlagatelji, s katerimi bomo skalirali sam projekt?
  4. Imamo ob sebi prave poslovne parrtnerje, ki bodo našo idejo s papirja prenesli v realnost?
  5. Smo naredili raziskavo, kjer smo preverili, ali je morda kdo našo idejo že razvijal in jo uspešno spravil v svet oziroma je ugotovil, da se ideje ne splača (zaradi ekonomskih, socialnih ali drugih vidikov) razvijati?
  6. Izračunate ekonomsku upravičenost samega projeta. Namreč če produkt ali storitev ne bo profitabilna, je malo verjetno, da bo ta izdelek ali storitev ugledal luč sveta.

Če si na zgornje točke odgovorimo pritrdilno, smo pripravljeni, da našo idejo prenesemo v realnost. Idejo opredmetimo in jo pokažemo svetu. Mogoče se na prvi pogled zdi nemogoče, zatorej ne obupajte. Samo najbolj vztrajni in pogumni so zapisani v knjigo zgodovine. In če hočete biti del njih, se opogumite in se izstrelite iz cone udobja. In če boste naredili to, sem prepričan, da bova čez 5 let sedela skupaj na kavi in razpravljala o tem, kako ste svojo idejo oplemenitili z dejanji in s fazo 3, ki je profit, oplemenitili svojo vrednost.

Faza: 
TRI

Dobiček

In kot povedano že v prejšnjem stavku, za vsako dobro idejo in pravilno izvedno sledi profit. Profit je lahko denaren, socialen, ali viralen. Lahko ste milijonar, lahko ste rešili kakšno zdravstveno krizo ali pa bo vaše delo še stoletja krasilo stene naših domov.

Ste pripravljeni pustiti pečat v svetu? Verjamem da ste, zato pisalo v roke in hitro v razvoj vaše ideje.

Viri:

Recommended Posts